četrtek, 9. marec 2017

SQL

SQL

SQL ali strukturirani povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami (angl. Structured Query Language) je najbolj razširjen in standardiziran povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi zbirkami, s programskimi stavki, ki posnemajo ukaze v naravnem jeziku. Določen je z ANSI/ISO SQL standardom. SQL standard se je razvijal od leta 1986 in danes obstaja več različic. Oznaka SQL-92 se navezuje na standard izdan v letu 1992, SQL:1999 se navezuje na standard izdan leta 1999, SQL:2003 se navezuje na različico iz leta 2003 in tako naprej. Izraz SQL standard uporabljamo za poimenovanje trenutne različice SQL standarda v vsakem časovnem obdobju.

POIZVEDBE

Najbolj pogosta operacija v SQL-u je poizvedba, ki se izvrši s SELECT stavkom. SELECT stavek vrne podatke iz ene ali več tabel. Standardni SELECT stavek nima nobenega vpliva na podatke v podatkovni bazi in jih ne spreminja.
Poizvedba omogoča uporabniku, da opiše strukturo željenih podatkov. DBMS je odgovoren za planiranje, optimiziranje in izvajanje fizičnih operacij, potrebnih za izpis željenega rezultata. Optimizacija SQL stavkov lahko znatno pohitri izvajanje poizvedb.
Struktura SELECT stavka:
  • SELECT stavku lahko sledi znak *, ki pomeni, da se bodo izpisala vsa polja iz tabele oziroma tabel v FROM stavku. Namesto zvezdice lahko napišemo imena polj.
  • FROM stavku sledijo imena tabel, iz katerih bomo vzeli podatke.
  • WHERE stavek vsebuje pogoje, ki jih bo upoštevala poizvedba.
  • GROUP BY projecira vrstice z istimi vrednostmi v manjšo množico vrstic.
  • HAVING stavek filtrira vrstice.
  • ORDER BY stavek sortira rezultat poizvedbe. Stavku ORDER BY lahko sledi eno ali več polj. Sortiranje je lahko naraščajoče (ASC) ali padajoče (DESC).
Vir: wikipedia

Vir Slike: azure

Računalniško programiranje

Računalniško programiranje


Računalniško programiranje je dejavnost, katere cilj je ustvarjanje novih računalniških programov ali njihovih sestavnih delov na temelju določenih pravil. Programiranje oziroma implementacija abstraktnega algoritma je le ena izmed faz procesa razvoja programske opreme. Kot sinonim za dejavnost računalniškega programiranja se je uveljavila beseda »kodiranje«. Računalniški programi so napisani v izvorni kodi določenega programskega jezika, pri delu pa si programer lahko pomaga z ustreznimi razvojnimi orodji.
Dejavnost računalniškega programiranja je strokovno področje računalniške vede, ki spada pod okrilje razvolja programske opreme. Medtem, ko se teorija programskih jezikov ukvarja z raziskovanjem pristopov s katerimi se opisuje računanje oziroma komputacije, programiranje aplikativno uporabi računalniške programske jezike za reševanje določenih problemov. Snovanje programske opreme je tudi interdisciplinarno področje in vsebuje elemente ekonomijeorganizacije poslovanjaznanosti,umetnostimatematike in tehnike. Programira se lahko v različnih programskih jezikih, ki so glede na svoj abstrakcijski nivo kategorizirani od prve do pete generacije, npr. javaCOBOLpaskalzbirni jezikprologC#BASICCC++Python in tako dalje.
Pri razvoju programske opreme je znanih mnogo razvojnih metodologij. Metodologije so sheme oziroma modeli, ki se uporabljajo za načrtovanje, strukturiranje in nadzorovanje procesa razvoja programske opreme. Gre za način oziroma slog reševanja določenih problemov na področju programskega inženirstva. Programsko metodologijo se ne sme mešati s programsko paradigmo, ki je osnovni slog računalniškega programiranja. Najbolj znane razvojne metodologije so modeli vodnega slapa (waterfall model), spirale (spiral model), ekstremnega programiranja (extreme programming - XP), RUP, RAP (angleška kratica za Rapid Application Development), itd.
Faze razvoja programske opreme:
  1. specifikacija oz. opis problema,
  2. analiza problema,
  3. načrtovanje algoritma,
  4. kodiranje oziroma implementacija programa,
  5. preskušanje in vzdrževanje programa.
Vir: wikipedia


Vir slike: motherboard-images

Pametni telefon

Pametni telefoni

Pametni telefon (angleško smartphone) je mobilni telefon, ki ponuja naprednejše računalniške sposobnosti in povezljivost kot sodobni osnovno-funkcijski telefoni. Pametni telefoni so znani tudi kot dlančniki, ki imajo vgrajen mobilni telefon. Za osnovno-funkcijske telefone je znano, da so zmožni poganjati aplikacije, ki so razvite na Java ME platformah. Pametni telefoni dopuščajo uporabniku, da sam naloži in zaganja zahtevnejše aplikacije. Pametni telefoni poganjajo platforme, ki so narejene v prid aplikacijskim razvijalcem. Pametne telefone lahko smatramo kot osebne žepne računalnike z dodanimi funkcijami mobilnega telefona, saj so ti telefoni navadni računalniki, le veliko manjši.
Rast povpraševanja po pametnih telefonih z močnim procesorjem, veliko spomina, večjimi zasloni in odprtim operacijskim sistemom je trg povprečnih telefonov prehitela za več let.
Glede na študijo podjetja ComScore je bilo v letu 2010 preko 45,5 milijona ljudi v ZDA lastnikov pametnih telefonov.

Vir: wikipedia

Vir slike: pngimg